Zgornja Savinjska dolina

Tako se imenuje zgornji del Savinjske doline, torej doline v porečju zgornjega toka reke Savinje vse do konca Mozirske kotlinice oziroma zožitve doline ob Savinji. Ta dolvodno od Soteske vzhodno od Mozirja preide v Spodnjo Savinjsko dolino. – Meri 507 kvadratnih kilometrov in ima približno 16.500 prebivalcev. V njej je danes sedem občin, ki sestavljajo upravno enoto Mozirje. – Praviloma spada vanjo tudi Zadrečka dolina; če to obravnavamo kot ločeno enoto, ostane Zgornja Savinjska dolina v ožjem smislu. – Območje Zgornje Savinjske doline, kar je bilo enako območju nekdanje velike občine Mozirje, je sredi druge polovice 20. stoletja publicistično obvladoval geograf Drago Meze (1926–2003). Njegovo delo je bilo izjemno: mnogi pregledi in predlogi za izboljšanje razmer višinskih kmetov in samotnih kmetij, opis poplavnih področij v Zgornji Savinjski dolini itd. Za Krajevni leksikon Slovenije je leta 1976 predstavil takratno veliko občino Mozirje (ali Zgornjo Savinjsko dolino) med drugim tudi z zapisanimi krajevnimi imeni in njihovimi vseskozi onaglašenimi oblikami. Delo je filigransko, saj je dr. Meze ob množici drugih zemljepisnih imen pri posameznih naseljih navedel tudi imena njihovih delov oziroma zaselkov. Ker je v svojih objavah pisal imensko zvezo Gornja Savinjska dolina, ki so jo za njim čedalje več uporabljali drugi (sicer redki) pisci o naši dolini, sem bil kot slovenist in domačin zaprošen za mnenje o tem. Ime s sestavino Gornja (Savinjska dolina) sem leta 1983 odsvetoval (1) zaradi neskladja z dejanskim stanjem v zgornjesavinjskem narečju, (2) zaradi neskladja z dejanskim stanjem v slovenskem knjižnem jeziku, (3) zaradi nevzporednosti z imenom Spodnja Savinjska dolina in (4) zaradi nepotrebnega razkoraka med pogostim pojavljanjem variant Zgornja Savinjska dolina v govoru domačinov in redkejše Gornja Savinjska dolina v pisavi (tudi nedomačinov). Različica Zgornja Savinjska dolina se je v naslednjih desetletjih uveljavila in je zdaj splošno sprejeta. – V tem času se je o naši skupni dolini čedalje več pisalo, sploh v glasilu takratne velike občine Mozirje Savinjske novice, ki ga je urejal Aleksander Videčnik, prebivalci pa so se organizirali v različna združenja, ki so v imenu nosila pridevnik iz tega imena, npr. Zgornjesavinjski študentski klub. – Predlog pri tem imenu je na vprašanje kje v Zgórnji Savínjski dolíni, na vprašanje od kod iz Zgórnje Savínjske dolíne. – Pogovorno se dolina okrajšano imenuje Zgórnja Savínjska, tako kot se pogosto govori Zadréčka namesto Zadréčka dolína. – Samovoljno pisano ime Zgornjesavinjska dolina je nastalo zaradi tako pisane pridevniške oblike zgornjesavinjski.

Prebivalec Zgornje Savinjske doline je Zgórnjesavínjčan, prebivalka Zgórnjesavínjčanka, pridevnik pa zgórnjesavínjski. V samostalniku Savínjčan in v pridevniku savínjski črke j v knjižnem jeziku ne izgovarjamo, pišemo pa jo zato, ker je j čisto jasno izgovorjen v samo­stalniku Savinja. Enako, [-ínski], se v končnem delu izgovarjajo besede z zapisano črko j savínjski in svínjski ter brez nje vsebínski in vínski. Na splošno je v knjižnem jeziku tako, čeprav kdo skupino nj v izgovoru prebivalskega imena in pridevnika posebej omehča; če bi jo preveč, ne bi bila več knjižna. Pridevnik iz tega imena je lahko tudi savínjski, enako torej kot za vse tisto, kar je po izvoru ali v kakršni koli tesnejši zvezi s Savinjsko dolino ali njenimi prebivalci Savinjčani: savinjski splavarji so dejansko zgornjesavinjski, suhomesnati savinjski želodec je bil kot geografsko zaščitena kulinarična specialiteta preimenovan v zgornjesavinjski želodec, tednik Savinjske novice pa pokriva dogajanje predvsem v Zgornji Savinjski dolini. Pridevnik savínjski je sestavina imena Kámniško-Savínjske Álpe, ki se je ustalilo za poimenovanje gorske verige na severu Slovenije in pomeni ‘Kamniške in Savinjske Alpe’. Za predel teh Alp proti vzhodu ali proti Zgornji Savinjski dolini je mogoče uporabiti tudi kar imensko zvezo Savínjske Álpe (in za tistega na drugi strani zaradi Kamnika kot večjega krajevnega središča Kámniške Álpe). Pridevnik se nanaša na Savinjsko dolino, Zgornjo in Spodnjo, ne na reko Savinjo.