Čreta pri Kokarjah

Čréta z uradnim dodatkom pri Kókarjah (samo to v KLS 3 leta 1976, ne Čréta pri Kókarju, kot se je kraj imenoval do leta 1990 in je zato zapisan še v SKI leta 1985) je ime višinskega naselja, zato je toliko bolj razumljivo, da se veže s predlogom na: šli smo na Čréto, bili smo na Čréti in prišli s Čréte.

Za prebivalca imamo obliko Črétljan in Črétljanka za prebivalko ter za pridevnik črétenski [tən] in črétljanski. To velja za knjižni jezik. Namesto prebivalskega imena in pridevnika lahko v knjižnem jeziku uporabljamo kar opis s krajevnim imenom Čreta: tisti s Črete ali prebivalci Črete, cerkev na Čreti itd. Opis ali razvezava namesto posebnih oblik za prebivalca in prebivalko ali za pridevnik je seveda jezikovna možnost, ki nam je na razpolago pri vseh prebivalskih in pridevniških oblikah.

V narečju se kraj imenuje \čˈrėːta\, v celoti, če je že ravno treba, \čˈrėːta pər koːkarjah\. Še z značilnima predlogoma v narečju: \na čˈrėːtə\ in \s čˈrėːte\. Oblike prebivalca in prebivalko ter za pridevnik niso nič kaj drugačne kot v knjižnem jeziku: največkrat se opišejo z \na čˈrėːt\ na Čréti in \s čˈrėːte\ s Čréte, tako da ni treba ugibati oblik \čˈrėːtlen\ in \čˈrėːtlenka\ ter pridevnikov \čˈrėːtənsk\ in \čˈrėːtlensk\. - Narečno govoreči še vedno pogosto pravijo, da gredo \u čˈrėːtə\ v Čréto (namesto \na čˈrėːtə\ na Čréto), pri čemer je mišljeno predvsem pobočje Črete; nasploh pa raba s predlogom v upada, podobno kot pri imenih Menina in Dobrovlje.