Dol-Suha

Severno od Rečice ob Savinji je kraj, ki ima kot edini – včasih je bil tu blizu takšen še Homec-Brdo – v Zgornji Savinjski dolini »nesrečno« dvojno ime, Dól-Súha: imeni dveh manjših krajev sta bili zlepljeni v eno sámo, kar povzroča težave vsem, le birokratom, ki so ga ustvarili, očitno ne. V preteklosti se je že pisalo z nestičnim vezajem (kot Dol - Suha) ter s stičnim in nestičnim pomišljajem, zdaj pa pristajamo pri stičnem vezaju med sestavinama Dól (kje: v Dólu) in Súha (kje: na Súhi), saj domačini in okoličani zelo natančno vejo, kje živijo ali kam so namenjeni. Ko sklanjamo obe sestavini (rodilnik Dóla-Súhe), še gre, kaj pa se zgodi s predlogoma v odgovoru na vprašanje kje, torej v mestniku: morda v Dólu-na Súhi? Nerodno in nenavadno, izgovorjeno in zapisano. Zato moramo žrtvovati del informacij, recimo predlog ob krajevnem imenu Súha. Še najlažje bo vsem šlo s predlogom, ki se veže s prvo sestavino krajevnega imena Dól: v Dól-Súhi, iz Dól-Súhe ipd.

Iz imena tega kraja izvirata dva para prebivalskih imen – za moškega Dolán in Sušán ter za žensko Dolánka in Sušánka. Dva sta tudi pridevnika, in sicer dólski in súški (zato tudi glasbena skupina Suška banda), ki ju lahko pri tem, dvojnem imenu zapišemo z vezajem kot dólsko-súški kar koli že. Zveza na način iz kraja Dol-Suha ipd. se lahko uporablja kot opis za prebivalce ali prebivalke in za pridevnik – če le s tem najbolj natančno povemo ali napišemo, kar smo želeli.

V narečju sta oba dela kraja imenovana \ˈdoːl\ in redko tudi \ˈdoː\ Dôl [dô], v mestniku \u ˈdoːłə\, in \ˈsuha\, v mestniku \na ˈsuh\. Prebivalec je iz prvega dela uradnega dvojnega imena \dəˈłåːn\ in prebivalka \dəˈłåːnka\, če ne govorijo že kar \doˈłåːn\ in \doˈłåːnka\, pridevnik \ˈdoːlsk\, iz drugega dela uradnega dvojnega imena pa je prebivalec \səˈšåːn\ in prebivalka \səˈšåːnka\, če ne pravijo kar \suˈšåːn\ in \suˈšåːnka\, pridevnik pa je \ˈsuːšk\.