Gornji Grad

To krajevno ime se je preneslo na naselje z imena gradu ali njemu podobne upravne stavbe, ki je očitno stala sredi današnjega naselja Gornji Grad, torej višje v Zadrečki dolini glede na spodnji grad, ‘Stari grad’, kot se je po nemško (Altenburg) prvotno imenoval Vrbovec v današnjih Nazarjah. Ponekod beremo, da naj bi prvotni Gornji grad stal na Gradišču (nad Zagradiščem, tesnijo med Gornjim Gradom in Bočno), kar pa ne drži: na tej vzpetini so ostanki poznoantične utrdbe, v katero so se zatekli prvotni okoliški prebivalci ob prihodu Slovanov, kar je dognal arheolog Slavko Ciglenečki (1987). – Slovenski zapis imena Górnji Grád je iz novejših časov, zadnjih dveh stoletij. Ker je bil jezik uradov v Gornjem Gradu dolga stoletja nemščina, so nemški – na način Oberburg (‘Zgornji grad’) ipd. – tudi ohranjeni zapisi krajevnega imena iz časa pred letom 1800. Predloga, ki se uporabljata ob imenu naselja Górnji Grád, sta v in temu ustrezni iz: gremo v Górnji Grád, bili smo v Górnjem Grádu, prišli smo iz Górnjega Gráda. Domačini pri sklanjanju v rodilniku ne poznajo oblike Gradú, ampak samo Gráda, zato tudi od nedomačinov v knjižni slovenščini pričakujejo sklanjanje na način do Górnjega Gráda in ustrezno naglaševanje. Zveze kot na Gornjem Gradu, z Gornjega Grada in podobne so tvorjene po kakih drugih gradovih, ki res stojijo na vzpetinah; pri našem so neustrezne.

Prebivalec Gornjega Grada je Gornjegrájčan ali Gornjegrájec, prebivalka Gornjegrájčanka ali Gornjegrájka (prvi del tvorjenke ni naglašen), kar se uresničuje tako v narečju kot v knjižnem jeziku. Pridevnik iz krajevnega imena je gornjegrájski; prvi del je tudi tu nenaglašen, čeprav je recimo v SKI leta 1985 zapisan z naglasom (górnjegrájski). – Nekdaj se je v tem pomenu govorila in tudi pisala pridevniška narečna oblika gorogránski, ki jo uporabljajo na način gragránski (SKI v geslu Gornji Grad) le še starejši narečno govoreči domačini. Okoli leta 1870 je Gašper Križnik iz Motnika, zbiralec narodopisnega in narečnega gradiva, zapisal kakih dvajset narečnih besed iz »gorogranskega dijalekta«, torej iz Zadrečke doline ali iz Gornjega Grada in okolice.

Od leta 1972 naprej se v knjižni slovenščini večbesedna imena naselij in zaselkov v njih v neprvem delu pišejo z veliko začetnico, če to niso sestavine mesto, vas, selo, naselje in trg ipd. in z malo pisane sestavine nekrajevnih imen ter neprvi pred­logi v imenu. Od takrat naprej pišemo na primer Gornji Grad, Lepa Njiva intudi Lačja vas, Šmartno ob Dreti in Šempeter v Savinjski dolini (ker se drugi del nekrajevnega imena Savinjska dolina piše z malo začetnico). Na ta način v pisanju ločimo vas Logarska Dolina kot naselje s hišnimi številkami in dolino Logarska dolina, ki jo je izdolbel ledenik in je zemljepisna tvorba. (O tem več v Geršič – Kladnik – Perko 2020.)

V narečju se govori \ˈgȯːrn gˈråːt\, na vprašanje od kod je odgovor \z ˈgȯːrnga gˈraːda\, na vprašanje kje \u ˈgȯːrnmə gˈraːdə\. Prebivalec je \gərnegˈraːjčan\ ali \gərnegˈraːjc\, prebivalka \gərnegˈraːjčanka\ ali \gərnegˈraːjka\, pridevnik pa \gərnegˈraːjsk\. Prebivalski obliki in pridevnik nekateri govorijo malo drugače: \gərəngˈraːjčan\ in \gərəngˈraːjka\ in pridevnik \gərəngˈraːjsk\. – Starinski ali zastareli prebivalski obliki za moškega in žensko sta \gragˈråːnc\ Gorogránec, in \gragˈråːnka\ Gorogránka, in prav tako redko še slišani pridevnik \gragˈråːnsk\ gorogránski. To troje se je v preteklosti nanašalo na Zadrečko dolino ali na Gornji Grad in okolico. Kot rečeno: govorí se le še redko, če kaj od tega slišimo, pa ne bo ostalo nerazum­ljeno.