Konjski Vrh

Le na videz je nenavadno, da se naselje, ki sploh ni v kakem vrhu ali na njem, imenuje Vrh. Takih imen je po slovenskem višinskem svetu še kar nekaj. Kónjski Vŕh je edino naselje, ki ima v Zgornji Savinjski dolini táko uradno obliko. Sicer pa so ti Vrhi le neuradne različice krajevnih imen: uradno imenovani kraj Krníca domačini imenujejo Krníčki Vŕh, Lénart pri Górnjem Grádu je Šentlénartski Vŕh, uradno imenovani Savíni pravijo Savínski Vŕh, uradno imenovanemu Stŕmcu pa Stŕmčki Vŕh. Zaselku Tera se pravi Mŕzli Vŕh. Samostalnik Vŕh v teh primerih pomeni vas, naselje ali zaselek s hišami na hribu, čeprav posamezne potem lahko stojijo čisto v dolini, kot je ravno v zaselku Struge, delu Konjskega Vrha. Za vsa ta imena velja, da gremo ali se peljemo v Kónjski ipd. Vŕh, ne na Kónjski Vŕh, pridemo pa iz Kónjskega ipd. Vŕha.

Namesto imena Kónjščan za prebivalca in Kónjščanka za prebivalko ter kónjski ali kónjški za pridevnik se lahko govori in piše kaj takega kot iz Kónjskega Vŕha ali v Kónjskem Vŕhu, opisno torej.

V narečju se kraj imenuje \ˈkoːnsk ˈvərh\ (in tudi \ˈkoːnšk ˈvərh\ Kónj­ški Vŕh), na vprašanje kje odgovorimo s predlogom \u ˈkoːnskmə ˈvərhə\. Prebivalec kraja je \ˈkoːnšan\, prebivalka \ˈkoːnšanka, pridevnik pa \ˈkoːnsk\ ali \ˈkoːnšk\, kolikor se sploh uporablja, saj se prebivalski obliki in pridevnik kar opisujejo: z nekaj več besedami se da povedati isto.