Lenart pri Gornjem Gradu

Uradno ime po svetniku imenovanega kraja Lénart pri Górnjem Grádu se veže s predlogom v, dopolnilo pa se seveda lahko, če ne more priti do zmotne rabe, tudi opusti, tako da zadošča Lénart, v Lénartu ipd.

V knjižnem jeziku je prebivalec te vasi Lénartčan in prebivalka Lénartčanka (v teh dveh oblikah se t ne izgovarja), pridevnik pa lénartski. – Domačini pravijo Šentlénartski Vŕh ali Šentlénart in živijo v Šentlénartskem Vŕhu ali v Šentlénartu v vseh teh oblikah se v knjižnem jeziku izgovori [šənt-] ali [šent-]. Prebivalec je Šentlénartčan z žensko obliko Šentlénartčanka (tudi v teh oblikah se t sicer piše, izgovarja pa ne), pridevnik iz vsega tega šentlénartski.

V narečju se kraj sploh pri mlajših domačinih imenuje \ˈleːnart\, v mestniku kot odgovor na vprašanje kje \u ˈleːnartə\; prebivalec je \ˈleːnarčan\, prebivalka \ˈleːnarčanka\, pridevnik pa \ˈleːnartsk\. Za domačine je kraj raje \šəntˈleːnartsk ˈvaːrh\ ali \šəntˈleːnart\ (v narečju je povsod samo \šənt\, s polglasnikom torej), prebivalec je \šəntˈleːnarčan\, prebivalka \šəntˈleːnarčanka\ in pridevnik \šəntˈleːnartsk\.