Lepa Njiva

Kar nekaj naših krajevnih imen ima v osnovi prvotno občno besedo, ki pomeni svet, kot ga je kultiviral in si ga za kmetovanje prilagodil človek: taka je Lepa Njiva, v Zadrečki dolini imamo Pusto Polje, na polje kaže tudi ime naselja Varpolje (nastalo najbrž iz zveze vrh polja) ob Savinji. Še pred več kot pol stoletja se je v tem imenu drugi del, Njiva, pisal z malo začetnico, tako kot bolj znani Gornji Grad. – Lépa Njíva: potem ko smo se namenili na Lepo Njivo, se znajdemo na Lepi Njivi, vrnemo pa se z Lepe Njive. Brez posebnosti torej, čeprav se je pred 50 leti v okolici govorilo tudi, da se gre v Lépo Njívo. Del Mozirja, ulica, odkar imamo tu ulični sistem, se imenuje Cesta na Lepo Njivo, kar pomaga pri utrjevanju predloga na pri tistih, ki so morda negotovi. Nič usodnega pa ne bo, če se kdaj izgovori s konkurenčnim predlogom, v Lépo Njívo, ker se govori tudi to – vedelo se bo in ne bo se zašlo.

Prebivalec je Leponjívčan in prebivalka Leponjívčanka, pridevnik pa se piše z malo začetnico: leponjívski.

V narečju se kraj imenuje \ˈleːpa ˈniːva\, gre se \na ˈleːpə ˈniːvə\, le redko tudi \u ˈleːpə ˈniːvə\. Prebivalsko ime za moški in ženski spol ter pridevnik se izraža z oblikami \lepəˈniːčan\ in \lepəˈniːčanka\ ter \lepəˈniːsk\ – malo dolge so, vendar pa so na razpolago. Znajdemo se lahko kako drugače, z opisom na način \z ˈleːpe ˈniːve\ ipd. Saj zato pa govorimo slovensko in ta jezik obvladamo.