
| rodilnik | OD KOD? | Ljúbno, z (od, do ...) Ljúbnega |
| dajalnik | Ljúbnemu, proti (k ...) Ljúbnemu | |
| tožilnik | KAM? | Ljúbno, na Ljúbno |
| mestnik | KJE? | na (pri ...) Ljúbnem |
| orodnik | nad (pred, z ...) Ljúbnim |
Uradno imenovano naselje Ljúbno ob Savínji je tudi kar Ljúbno. Dopolnila s položajem ob reki ni v imenu Občina Ljubno, ker je v Sloveniji edina, čeprav imamo na Gorenjskem tudi naselje z imenom Ljubno. Krajšo obliko imena naselja uporabljamo, potem ko izvemo, za katero Ljubno točno gre. – Na vprašanje kje dobimo pri tem kraju odgovor na Ljúbnem, na kam se odgovarja z na Ljúbno ali proti Ljúbnemu, na od kod pa z zvezo z Ljúbnega. – Obliki samostalnikov v zvezah proti Ljúbnemu in na Ljúbnem sta v narečju sovpadli: pri njiju moramo v slovenskem knjižnem jeziku zato še posebej paziti, pa ne samo Zgornjesavinjčani.
Prebivalec naselja je Ljubénec (kar se izgovori kot kar koli od [əc] do [ec]), rodilnik Ljubénca, prebivalka Ljubénka. Jezikoslovna priročnika SKI in SP 2001 učita, da naj bi bil en sam Ljúbenčan in ena sama Ljúbenčanka, obakrat izgovorjeno s polglasnikom v skupini [bən]. Vendar imata ti dve obliki hudo pomanjkljivost: nihče na Ljubnem ne govori tako. V Ljubljani in v knjižni slovenščini se o Ljubnem in njegovih prebivalcih govori in piše tako redko in občasno, da se da za prebivalske oblike vzeti kar lokalne, zgornjesavinjske, sploh ker niso v nasprotju z jezikovnim sistemom: krajevna imena in oblike iz njih povezujejo najprej domačine, ki jih uporabljajo dan za dnem, in to že stoletja, pa ne samo Ljubence, ampak tudi druge v Zgornji Savinjski dolini. Nepotrebno in škodljivo je, da jih iz knjižne slovenščine kdor koli (ali kateri koli priročnik, kar je tako eno in isto) preganja. Tudi pridevnika ljubénski oba glavna jezikovna priročnika ne odobravata, ampak zapovedujeta sicer enako pisano, le da drugače naglašeno obliko ljúbenski (tudi tu s polglasnikom v skupini [bən]). Priporočljivo bo ostati pri krajevnih oblikah, to je pri tistih, ki jih govorijo (in pišejo) domačini in okoličani.
V narečju se kraju pravi \ˈl’uːbnə\; od kod smo prišli – \z ˈl’uːbnga\, na vprašanje kje odgovarjamo \na ˈl’uːbnm\, tudi \na ˈl’uːbnmə\. Prebivalec Ljubnega je \lˈbėːnc\, prebivalka \lˈbėːnka\, pridevnik, ki se nanaša na vse troje, pa \lˈbėːnsk\.





© 2026 Ob Savinji in Dreti. Vse fotografije: Tomo Jeseničnik