Luče

Ime Lúče, kjer je izgovor prvega zloga v knjižnem jeziku tak kot v besedi luč, se v narečju izgovarja [l’úče], kot v izgovorjeni besedi kljúče [kl’úče], torej Ljúče, tudi v prebivalskem imenu Ljučán (in enako kot v imenu Ljúbno in Ljubénec ali v imenu Ljubljána ali v občni besedi ljubézen) ter v narečnem pridevniku ljúčki. Tak, s črko j, bi moral biti tudi uradni zapis imena, ker pa so se nekoč odločili za uradno ime brez nje, se tega danes ne da spremeniti. Najbolje bo v knjižnem jeziku (torej v šoli in drugod) samozavestno izgovarjati ime konkretnega kraja Lúče in izpeljanke iz njega kot [l’úče] (Ljúče) itd. To velja za vse, ki to čutijo kot bolj domače. V nasprotju s knjižnim jezikom ni, glede na zapis brez črke j pa je. – Nekdaj je bilo to krajevno ime zapisano z dodatkom ob Savínji, kar naj bi uradno obliko imena kraja jasno ločilo od imena naselja Lúče v občini Grosuplje. Te bodo ob morebitni spremembi spornih krajevnih imen v naši državi po novem nekoč dobile dodatek, tako da bodo postale Luče pri Žalni; te v Zgornji Savinjski dolini pa bodo ostale imenovane, kot so, saj so vendarle večje.

Prebivalci Luč so v knjižnem jeziku Lučáni, prebivalke pa Lučánke. Pridevnik za tisto, kar je iz Luč, je lúčki, kljub temu da je za knjižni jezik predvidena oblika lúški. Gori sta Lúčka Bába in Lúčki Dédec, voda Lúčka Béla. – Območje občine Luče se predvsem pri geografih imenuje Lúčka pokrájina (nekako tako, kot se območje občine Solčava imenuje Solčávsko).

V narečju se ime naselja izgovori \ˈl’uːče\, »kar bi bilo poknjiženo pravzaprav Ljúče«, kot je zapisal dialektolog Jakob Rigler (1980: 23). Prebivalec je \l’əˈčaːn\ (zapisano tudi \lˈčaːn\), prebivalka \l’əˈčaːnka\ (zapisano tudi \lˈčaːnka\), pridevnik pa se glasi \ˈl’uːčki\. Izgovor imena Lúče in drugih oblik iz njega na način kot v knjižnem jeziku v besedi lúč ali s trdim l, kot se govori v narečju pred u, ni narečen.