Potok

Zdajšnji Pôtok bo zaradi reke, ob kateri stoji, predvidoma postal Potok ob Dreti; tako se bo čisto nedvoumno ločil od drugih dvanajstih Potokov, kolikor jih je še v naši državi. Slovnično vzeto se poimenovanje pôtok z rodilnikom potóka naglašuje po premičnem naglasnem tipu, tako kot recimo mêdved z rodilnikom medvéda. Kje in od kod? Bili smo v Potóku in prihajamo iz Potóka.

Prebivalec je Potočán, prebivalka pa Potočánka. Pridevnik naj bi v knjižni slovenščini bil potóški, vendar pa se v našem narečju govori potóčki in je dobro prepoznavno, medtem ko prvo ni. – Iz ledinskega in hišnega imena Pôtok v Podolševi nad Solčavo izhaja ime kraške jame Potóčka zijávka. – V tukajšnjem narečju se manjši tekoči vodi, potoku, ali podolgovati vdolbini v tleh, jarku, v katerem večinoma ni (tekoče) vode, pravi gráben. Besedo potok na območju Zgornje Savinjske doline poznamo le v krajevnem in ledinskih imenih, besede reka pa niti tako ne: ‘reka’ in ‘tekoči potok’ sta v narečju kar preprosto voda. – Po potoku Rečíca se imenujeta kraja Rečíca ob Savínji in Spódnja Rečíca v občini Rečica ob Savinji.

V narečju se krajevno ime izgovori \ˈpoːtək\ in v rodilniku \pəˈtoːka\. Prebivalec naselja Potok je \pətaˈčåːn\, prebivalka \pətaˈčåːnka\, pridevnik pa \pəˈtoːčk\. – V predložni obliki ledinskih imen Zgórnji in Spódnji Pôtok v Rovtu pod Menino, npr. iz Potóka (in pridevniška oblika potóčki tudi za ime Pôtok v Podolševi v imenu Potóčka zijávka), se naglašeni o izgovarja ožje – \pətȯːka\ in \pəˈtȯːčki\, torej malo drugače kot pri vasi Potok v občini Nazarje.