Primož pri Ljubnem

Ime tega kraja nad Ljubnim ob Savinji se deli na dvoje, kar ni nič posebnega. Eno je uradno ime, ki nima več znaka, da gre za ime kraja po svetniškem imenu Primož (do leta 1955 se je kraj uradno imenoval Sveti Primož): Prímož pri Ljúbnem – v Prímožu (dodatek pri Ljúbnem se lahko opusti, če to ne povzroči zmede) v odgovoru na vprašanje kje in iz Prímoža v odgovoru na vprašanje od kod. V orodniku se končnica zaradi osnove, ki se konča na ž, pisno in govorno spremeni v -em: s Prímožem. Tako torej kot za vsemi drugimi samostalniki moškega spola, ki se končajo na c j č ž š, torej za c (stricem) in vsemi tistimi zapisanimi soglasniki, ki imajo zgoraj kakršno koli znamenje: piko (j) ali kljukico (č ž š). – Drugo ime, s predpono Šem- (v vseh primerih [šəm-]), ki pomeni ‘sveti’, se govori na način Šemprímož in Šemprímoški Vŕh, s predlogom v Šemprímožu in v Šemprímoškem Vŕhu, v drugo smer pa iz Šemprímoža in iz Šemprímoškega Vŕha.

Prebivalec je Prímožan in prebivalka Prímožanka, pridevnik pa prímoški. Med domačini se prebivalec imenuje Šemprímožan, prebivalka Šemprímožanka, pridevnik pa je šemprímoški. – Občasno se v vseh teh oblikah v prvem delu sliši Sem-/sem- [səm-].

V narečju se govori \pˈriːmoš\, rodilnik \pˈriːmoža\, mestnik (kje) \u pˈriːmožə\, in pri starejših \pˈriːmaš\, rodilnik \pˈriːmaža\, pa tudi \šəmpˈriːmaš\, rodilnik \šəmpˈriːmaža\, mestnik (kje) \u šəmpˈriːmažə\. Kraju se reče tudi \šəmpˈriːmašk ˈvərh\, rodilnik \šəmpˈriːmaškga ˈvərha\, mestnik (z odgovorom za vprašanje kje) \u šəmpˈriːmaškmə ˈvərhə\: široki o preide v a, čemur se pravi akanje. Prebivalec je \šəmpˈriːmažan\, prebivalka \šəmpˈriːmažanka\ in pridevnik \šəmpˈriːmašk\, povsod tu se kdaj sliši \()səm-\ namesto \()šəm-\. Seveda pa bodo narečni govorci čedalje bolj uporabljali oblike \pˈriːmožan\ in \pˈriːmožanka\ ter \pˈriːmošk\ ali pa starejši \pˈriːmažan\ in \pˈriːmažanka\ in \pˈriːmašk\. Vse to se da v narečju tudi opisati: možnosti je veliko, izbrati pa se da pravo in najboljšo.