Pusto Polje

Ime kraja, ki se nanaša na prvotno obdelani ali neobdelani svet, ni v slovenskem imenoslovju nič nenavadnega. Z obravnavanega območja so taka še imena Lepa Njiva, Loke pri Mozirju in Varpolje. Občnoimenski samostalnik polje se veže s presenetljivima predlogoma v in iz: v Pústo Pólje in iz Pústega Pólja – sicer se večinoma gre na polje in pride s polja.

Prebivalec je Pustopóljec z rodilnikom Pustopóljca ali tudi Pustopóljčan z rodilnikom Pustopóljčana (in v orodniku ednine s premeno s Pustopóljcem, česar se je dobro zavedati zato, ker jo pozna samo knjižni jezik – v narečju je ni). Prebivalka je Pustopóljka ali Pustopóljčanka – zaporedje pri prebivalskih imenih v knjižnem jeziku govori o možnostih ali o generacijsko različnih rabah, ne toliko o boljši ali slabši izbiri. Pridevnik iz imena Pústo Pólje je v knjižnem jeziku pustopóljski. – Podobno edninsko ime Pólje (kam: na Pólje) se v narečju čedalje redkeje uporablja za vedno znova elastično in ohlapno opredeljeno območje, ki je s stališča govorca nižje v Savinjski dolini, pa naj je to okolica Ljubnega ob Savinji, gledano iz Solčave, ali pa Spodnja Savinjska dolina, gledano iz Zgornje Savinjske doline. Prebivalci tega Polja so Poljánci.

V narečju se krajevno ime glasi \ˈpustə ˈpoːl\, v rodilniku **\**ˈpus’tga ali ˈpuz’d’ga ˈpoːle\, na primer na vprašanje od kod \s ˈpus’tga ali s ˈpuz’d’ga ˈpoːle\ in v mestniku na vprašanje kje dobimo odgovor \u ˈpus’tmə ali u ˈpus’t’mə ˈpoːl\. Prebivalec je \pəstaˈpọːlc\ ali pri mlajših govorcih narečja tudi \pəstaˈpọːlčan\ in prebivalka \pəstaˈpọːlka\ ali pri mlajših tudi \pəstaˈpọːlčanka\. Tudi v pridevniku se prvi del v oblikah govori nenaglašen: \pəstaˈpọːls’k\. – Knjižno občno ime pólje se v narečju glasi \ˈpọːl\; ti dve obliki sta v pravilnem odnosu: tudi v knjižnih in v narečnih oblikah prebivalskega imena Pustopoljec in Pustopoljčan (in njunih ženskih ustreznic) ter pridevnika pustopoljski se govori ozki naglašeni o. – Samostalnik v imenu Pusto Polje je glede na občno besedo \ˈpọːl\ nepričakovan – v tem imenu je \ˈpoːl\. – Na koncu prvega dela prebivalskega imena \pəsta-\ ali pridevnika \pəsta-\ se o pred naglašenim zlogom v narečju izgovarja kot a (kot v besedah \łaˈpåːta\ ‘lopata’ ali \gvaˈrijə\ ‘govorijo’), čemur pravimo akanje.