Radmirje

Kraju pravimo Radmírje, naglasimo ga torej na i. Sploh starejši prebivalci mu še vedno pravijo tudi Svéti Frančíšek, po tamkajšnji romarski cerkvi, ki je posvečena svetemu Frančišku Ksaveriju. Domačini in okoličani govorijo tudi Ratmír in Ratmírje (oblika Radmírje se je domačinom nekdaj zdela bolj imenitna). To kaže, da je bilo – tako pravi etimolog Marko Snoj – ime vasi nekoč Vratimirje (selo), kar je pridevnik iz slovanskega osebnega imena Vratimir, ki je pri nas izpričano že pred skoraj tisoč leti.

Prebivalsko ime za moškega Radmírec in tudi Radmírčan, za žensko pa Radmírka in tudi Radmírčanka. Pridevnik iz imena Radmirje je radmírski.

V narečju je uradno ime kraja glasovno enako obliki v knjižnem jeziku: \radˈmiːrjə\, kje: \u radˈmiːrjə\, prebivalec je \radˈmiːrc\ in pri okoličanih \radˈmiːrčan\, prebivalka \radˈmiːrka\ in pri okoličanih \radˈmiːrčanka\ ter pridevnik \radˈmiːrski\. Še vedno se namesto vseh teh govorijo oblike \ratˈmiːrjə\, poknjiženo Ratmírje (kar je prav tako samostalnik srednjega spola), kje: \u ratˈmiːrjə\, \ratˈmiːrc\ in \ratˈmiːrčan\, \ratˈmiːrka\ in \ratˈmiːrčanka\ ter pridevnik \ratˈmiːrski\. In to sploh še ni vse: kraju starinsko ali zastarelo pravijo tudi\ratˈmiːr\, poknjiženo Ratmír, kar je samostalnik moškega spola, izkazan v imenovalniku in tožilniku ednine (na vprašanje kam je recimo odgovor \u ratˈmiːr\), sicer pa preostale oblike sovpadajo z oblikami imena \ratˈmiːrjə\.