Rečica ob Savinji

Vzhodno od Ljubnega je občina Rečíca ob Savínji, imenovana po kraju, ki je med najstarejšimi v Zgornji Savinjski dolini. V osnovi imena Rečíca je beseda reka (in pomeni – tako kot bolj navadna knjižna beseda réčica – ‘majhna reka’); menda te besede v slovenskih narečjih ne uporabljamo: v pomenu, kot ga ima reka v knjižnem jeziku, se recimo v zgornjesavinjskem narečju uporablja kar beseda vôda. – Nenavadnost pri imenu kraja Rečica je še dodatek ob Savinji, saj naselje leži kar daleč stran od vodnega toka. Ob strugi največje zgornjesavinjske reke pa čisto v resnici leži Spódnja Rečíca, ob kateri lahko razumemo, da bi bila njena višje ležeča ustreznica v paru uradno imenovana Zgórnja Rečíca, kar smo v kakem planinskem vodniku pred desetletji lahko celo brali. V tem primeru razmerje obeh imen ni nič kaj prepoznavno. – Pri večini slovenskih krajev se uporablja predlog v, v zvezi z Rečico pa se (enako kot v zvezi z Ljubnim) predlog na: naši predniki so pokopani na Rečíci, gremo na Rečíco, prišli pa smo z Rečíce.

Prebivalec Rečice je Rečičán, prebivalka Rečičánka. Za tisto, kar je v zvezi z Rečico, se v knjižni slovenščini govori in piše pridevnik rečíški (in za Spodnjo Rečico spódnjerečíški), čeprav se v narečju govori pridevnik rečíčki, ki je za lokalno rabo med narečno govorečimi domačini seveda edini pravi. Pridevniška oblika na rečíški je nekoliko daljša in zato vendarle jasna (v primerjavi z lúčki, lóčki in bóčki, kjer bi bilo lúški za Luče ob Savinji, lóški za Loke pri Mozirju in bóški za Bočno precej neprepoznavno in komaj mogoče); tudi v imenih glasbene skupine Rečiški pobi ‘Rečiški fantje’ in občinskega glasila Pod rečiškim zvonom se je prav dobro uveljavila. Pišemo jo tudi v pesniškem vzdevku Prešernovega sodobnika, pesnika in župnika Jožefa Lipolda – Rečiškega, ki se je rodil v Mozirju.

V narečju se kraju pravi \raˈčiːca\ ali \reˈčiːca\, v polni obliki z dopolnilom \up saˈviːnjə\, če ga je že treba izgovoriti. Prebivalec je \račiˈčåːn\ ali tudi \rečiˈčåːn\, prebivalka \račiˈčåːnka\ ali \rečiˈčåːnka\, pridevnik pa \raˈčiːčk\ ali \reˈčiːčk\, ki se kdaj izgovori tudi \raˈčiːšk\ ali \reˈčiːšk\.