
| rodilnik | OD KOD? | Rečíce, z (od, do ...) Rečíce |
| dajalnik | Rečíci, proti (k ...) Rečíci | |
| tožilnik | KAM? | Rečíco, na Rečíco |
| mestnik | KJE? | na (pri ...) Rečíci |
| orodnik | nad (pred, z ...) Rečíco |
Vzhodno od Ljubnega je občina Rečíca ob Savínji, imenovana po kraju, ki je med najstarejšimi v Zgornji Savinjski dolini. V osnovi imena Rečíca je beseda reka (in pomeni – tako kot bolj navadna knjižna beseda réčica – ‘majhna reka’); menda te besede v slovenskih narečjih ne uporabljamo: v pomenu, kot ga ima reka v knjižnem jeziku, se recimo v zgornjesavinjskem narečju uporablja kar beseda vôda. – Nenavadnost pri imenu kraja Rečica je še dodatek ob Savinji, saj naselje leži kar daleč stran od vodnega toka. Ob strugi največje zgornjesavinjske reke pa čisto v resnici leži Spódnja Rečíca, ob kateri lahko razumemo, da bi bila njena višje ležeča ustreznica v paru uradno imenovana Zgórnja Rečíca, kar smo v kakem planinskem vodniku pred desetletji lahko celo brali. V tem primeru razmerje obeh imen ni nič kaj prepoznavno. – Pri večini slovenskih krajev se uporablja predlog v, v zvezi z Rečico pa se (enako kot v zvezi z Ljubnim) predlog na: naši predniki so pokopani na Rečíci, gremo na Rečíco, prišli pa smo z Rečíce.
Prebivalec Rečice je Rečičán, prebivalka Rečičánka. Za tisto, kar je v zvezi z Rečico, se v knjižni slovenščini govori in piše pridevnik rečíški (in za Spodnjo Rečico spódnjerečíški), čeprav se v narečju govori pridevnik rečíčki, ki je za lokalno rabo med narečno govorečimi domačini seveda edini pravi. Pridevniška oblika na rečíški je nekoliko daljša in zato vendarle jasna (v primerjavi z lúčki, lóčki in bóčki, kjer bi bilo lúški za Luče ob Savinji, lóški za Loke pri Mozirju in bóški za Bočno precej neprepoznavno in komaj mogoče); tudi v imenih glasbene skupine Rečiški pobi ‘Rečiški fantje’ in občinskega glasila Pod rečiškim zvonom se je prav dobro uveljavila. Pišemo jo tudi v pesniškem vzdevku Prešernovega sodobnika, pesnika in župnika Jožefa Lipolda – Rečiškega, ki se je rodil v Mozirju.
V narečju se kraju pravi \raˈčiːca\ ali \reˈčiːca\, v polni obliki z dopolnilom \up saˈviːnjə\, če ga je že treba izgovoriti. Prebivalec je \račiˈčåːn\ ali tudi \rečiˈčåːn\, prebivalka \račiˈčåːnka\ ali \rečiˈčåːnka\, pridevnik pa \raˈčiːčk\ ali \reˈčiːčk\, ki se kdaj izgovori tudi \raˈčiːšk\ ali \reˈčiːšk\.





© 2026 Ob Savinji in Dreti. Vse fotografije: Tomo Jeseničnik