Robanov Kot

Krajevno ime Robánov Kót se piše z veliko začetnico v obeh sestavinah, v nasprotju z njim pa nam zapis nekrajevnega imena Robanov kot priča o ledeniški dolini ali o tamkajšnjem leta 1987 ustanovljenem krajinskem parku. Razlika je torej taka kot med zapisom Logarska Dolina, ki je krajevno ime, in Logarska dolina, ki je nekrajevno ime – prav tako dolina in leta 1987 ustanovljeni krajinski park. Skupno jima je tudi to, da sta obe dolini imenovani po kmetih na vsakem od teh območij, po Robanu in Logarju. (Tudi Matkov kot je imenovan po kmetu, in sicer tamkajšnjem Matku, vendar je le nekrajevno ime, ne pa hkrati tudi krajevno ime, zato se v drugem delu piše z malo začetnico.) – Pri slovničnih predlogih ni posebnosti: gremo v Robánov Kót in se vrnemo iz Robánovega Kóta.

Knjižni jezik ima za prebivalsko ime in pridevnik enobesedni možnosti, ki pa sta tako okorni, da ju je težko celo prepisati, ker ju ne bi zapisal in ne izgovoril zlepa nihče: Robanovokotčan in robanovokoški. Namesto tega se bo bolje izraziti opisno: cesta v Robánov Kót ali iz Robánovega Kóta, domačini v Robánovem Kótu (to troje se da napisati v drugem delu tudi z malo, le da potem pomeni dolino Robánov kót) ali vaščan Robánovega Kóta, kjer pa mala začetnica ne pride v poštev, saj se ime vasi v drugem delu piše samo z veliko začetnico – Robánov Kót.

V narečju je to ime \rəˈbaːno ˈkoːt\ z rodilnikom \rəˈbaːnoga ˈkoːta\, s predlogom na vprašanje kje \u rəˈbaːnomə ˈkoːtə\. Domačini pravijo temu kraju tudi \ˈdoː\ Dól; na vprašanje kje se v mestniku odgovori \u ˈdoːlə\ v Dólu. Moško in žensko prebivalsko ime ter pridevnik se opišejo na način \u rəˈbaːnomə ˈkoːtə\ ali pa imata prebivalsko obliko \doˈlaːnc\ Dolánec in za prebivalko \doˈlaːnka\ Dolánka ter pridevnik obliko \ˈdoːlski\ dólski.