Rovt pod Menino

Večinoma nad Šmartnom ob Dreti po severnem pobočju Menine razpršene kmetije tvorijo Veliki in Mali Rovt, oba pa sestavljata Rôvt pod Meníno – lego pod Menino ima naselje torej vgrajeno v uradno obliko imena. Do leta 1955 se je po cerkvi svetega Jošta imenovalo Svéti Jóšt, vmes, do leta 1963, pa Rovte pri Nazarjih. – Ime Rovt, ki izhaja iz nemščine, kaže, da je bilo to zdaj večinoma s travo poraslo območje nekdaj skrčeno, krčevina torej: drevesa v gozdu so podrli in ostanke požgali, svet pa spremenili v pašnike in njive ter prostore za bivališča in gospodarska poslopja. – Predlog, ki se uporablja v odgovorih na vprašanji kje in kam, je v, v odgovoru na vprašanje od kod pa iz: v Rôvtu, v Rôvt in iz Rôvta. – Okrajšano ime je Rôvt – da se dodatek pod Meníno ne bi po nepotrebnem in prepogosto ponavljal.

Prebivalec tega naselja je Rôvtovec (v končnem delu je ime izgovorjeno med [vəc] in [vec], pri sklanjanju zaradi končnega c-ja v osnovi doživi v orodniku preglas: z Rôv­tovcem) in prebivalka Rôvtovka. – Pridevnik, ki se nanaša na kraj ali na prebivalce in prebivalke, je rôvtovski.

V narečju ni kaj dosti drugače, le skupini ov v narečju ustreza pod naglasom ali naglašeni \ˈː\ ali nenaglašeni \\. Tako je potem kraj \ˈrːt\, bili smo \u ˈrːtə\ in prihajamo \z ˈrːta\ iz Rôvta. Za celotno zgornjesavinjsko narečje in območje velja, da se knjižni ali poknjiženi predlog iz reducira (skrči) v z ali s, s tem pa sovpade s predlogom z ali s. (Tega izberemo glede na začetek besede, ki mu sledi.) – Prebivalec je \ˈrːtc\, prebivalka \ˈrːtka\ in pridevnik k vsemu temu \ˈrːtsk\.