
| rodilnik | OD KOD? | Šmártna, iz (od, do ...) Šmártna |
| dajalnik | Šmártnu, proti (k ...) Šmártnu | |
| tožilnik | KAM? | Šmártno, v Šmártno |
| mestnik | KJE? | v (pri ...) Šmártnu |
| orodnik | nad (pred, s ...) Šmártnom |
Začetni Š- je ne samo v tem imenu, ampak tudi v imenih Šmihel in Šmiklavž obrušen iz prvotno latinske oblike in pomeni ‘sveti’, v konkretnem primeru Martin. – Prva sestavina zveze Šmártno ob Dréti je samostalnik srednjega spola in se sklanja kot samostalnik, ne kot pridevnik: bili smo torej v Šmártnu (kje?) in prihajamo iz Šmártna (od kod?). V narečju je ime Šmártna ženskega spola (nekoč najbrž Šmártna vás, enako kot Šmártno sêlo): prišli smo iz Šmártne, gremo proti Šmártni, v narečju torej enako kot pri imenu Vranska (priročnik Slovenska krajevna imena ima v lokalni rabi zapisani obliki Šmartna in Vranska) in potem Vransko. Ženski spol pri teh dveh krajevnih imenih (Šmartno ob Dreti in Vransko) kot osnovna oblika v knjižnem jeziku ne more zdržati in njegov še najboljši približek je srednji spol. – Čedalje bolj se sploh pri mladih uveljavlja sklanjanje samostalnika na pridevniški način v Šmártnem in iz Šmártnega (povsod z možnim dodatkom ob Dréti, kar je reka, ki teče po dolini in skozi vas). – V Republiki Sloveniji je 12 imen s sestavino Šmartno, natančneje pa so določena po položaju ob reki (kot pri nas ob Dreti, sicer pa ob Paki ali ob Savi), na vzpetini (na Pohorju) ali pod njo (pod Šmarno goro), v dolini (v Rožni dolini ali v Tuhinju) ali pa glede na bližnji kraj (pri Litiji ali pri Slovenj Gradcu).
Prebivalec kraja je Šmarčán, prebivalka Šmarčánka. Pridevnik šmárčki se večinsko govori in piše, knjižni šmárški pa je redek kljub zapovedi knjižnega jezika. (Predlagana oblika šmártenski iz priročnika SKI naj bo samo omenjena, ker je neposrečena: nihče je ne govori in ne piše.) Prebivalsko ime in pridevnik lahko večinoma opišemo kot iz Šmartna (ob Dreti) ipd.
V narečju je krajevno ime pri večini narečno govorečih samostalnik ženskega spola \šˈmåːrtna\ (z opuščenim dopolnilom vas), z rodilnikom npr. \do šˈmåːrtne\ in mestnikom npr. \u šˈmåːrtn\. (Imeni Šmártno in Vránsko srednjega spola kažeta na izpuščeno dopolnilo srednjega spola sêlo, poknjiženo Šmártna in Vránska ženskega spola pa na opuščeno dopolnilo vás.) Pri mlajših in prišlekih je krajevno ime srednjega spola in se glasi \šˈmåːrtnə\ z rodilnikom \šˈmåːrtna\, v mestniku z odgovorom na vprašanje kje \u šˈmåːrtnə\, čedalje bolj pa se uveljavlja pridevniško sklanjanje, torej rodilnik \də šˈmåːrtnga\ in mestnik \u šˈmåːrtnm(ə)\. Prebivalec je \šmarˈčåːn\, prebivalka \šmarˈčåːnka\, pridevnik pa \šˈmaːrčk\ – oblika \šˈmaːršk\ je nedomača in kaže vpliv knjižnega jezika.





© 2026 Ob Savinji in Dreti. Vse fotografije: Tomo Jeseničnik