Šmihel nad Mozirjem

Osnova imena je svetniško moško ime Mihael z obrušenim pridevnikom Š-, ki je prvotno pomenil ‘sveti’, pač po imenu svetnika v cerkvi v kraju. – Ime Šmihél nad Mozírjem se v imenovalniku in rodilniku ednine, torej ko se konča na -l, izgovarja kot [šmihé] (ne morda [šmihél]), v vseh drugih sklonih pa seveda z _l-_jem: Šmihéla itn. Predlog je običajni v in v drugo smer iz: gremo v Šmihél, prišli smo iz Šmihéla. – Skrajšano ime je Šmihél.

Izgovor [šmihé] se ohranja tudi v prebivalskem imenu Šmihélčan [šmihéčan] in v ženski ustreznici Šmihélčanka [šmihéčanka] ter v pridevniku šmihélski [šmihé­ski]. Okoličani kdaj uporabljajo tudi obliko z drugačno končnico, namreč naglašeno -án: Šmihelán in Šmihelánka. Ob njej starejši jezikovni priročniki zapovedujejo pisanje Šmiheljàn (celo s kratkim a, kar se v zgornjesavinjskem narečju res ne govori).

V narečju se ime kraja glasi skoraj enako kot v knjižnem jeziku, le i se tudi v vseh izpeljankah izgovarja nekoliko oslabljeno (poleg \šmiˈhėː\ in rodilnika \šmiˈhėːła\ v vseh oblikah tudi \()šm-\). V mestniku je odgovor na vprašanje kje \u šmiˈhėːłə\. Prebivalec je \šmiˈhėːčan\ in prebivalka \šmiˈhėːčanka\. (Drugo prebivalsko obliko kdaj slišimo pri negotovih okoličanih – \šmiheˈłåːn\ za moškega in \šmiheˈłåːnka\ za žensko.) Pridevnik se glasi \šmi­ˈhėːsk\.