Spodnje Kraše

Kraše, kot domačini tudi rečemo temu kraju, so v uradni obliki razpadle na naselje Spódnje Kráše (kar je množinski samostalnik ženskega spola) in na današnji zaselek naselja Šmartno ob Dreti Zgórnje Kráše. – Zanimivo je, da poteka meja med obema krajema po stari meji med župnijo Rečica ob Savinji, v katero spadajo Spodnje Kraše, in župnijo Šmartno ob Dreti, v katero spada zaselek Zgornje Kraše, katerega hiše so večinoma na desni strani reke Drete. Razlikovanje je kdaj pomembno: avtobusni postaji sta tako v Spodnjih kot v Zgornjih Krašah in v tem primeru je treba jasno povedati, na kateri avtobusni postaji točno bomo izstopili. – Predlog je slovnično vzeto enak kot pri večini slovenskih krajev: gremo v Spódnje Kráše, pridemo pa iz Spódnjih Kráš. – Okrajšana oblika Kraše, ki v vsakdanjem sporazumevanju zadošča, bi lahko bila recimo v kakem abecednem seznamu ali v poštnem naslovu nejasna in celo zavajajoča, zato za uradno rabo ni primerna.

Prebivalec kraja je Spódnjekrašán, prebivalka Spódnjekrašánka, pridevnik pa spódnjekráški. Večinoma se namesto teh oblik uporabljajo krajše: Krašán, Krašánka in pridevnik kráški, če le ne more priti do zamenjave z Zgornjimi Krašami, zaselkom Šmartna ob Dreti.

V narečju se kraj imenuje \kˈråːša\ (pridemo \s kˈråːš\ iz Kráš in gremo \u kˈråːša\), le če bi želeli zadeti uradno obliko krajevnega imena ali poudariti, da ne gre za Zgornje Kraše, zaselek Šmartna ob Dreti, bi rekli bolj določno, s pridevnikom na levi: \sˈpȯːd’n’e kˈråːša\. Prebivalec enih in drugih Kraš je \kraˈšåːn\, prebivalka \kraˈšåːnka\, pridevnik pa \kˈraːšk\. Tudi zato je namesto teh oblik dobro uporabiti kar opis: \s sˈpȯːd’n’h kˈråːš\ iz Spódnjih Kráš ipd.