Spodnje Pobrežje

Uradno se kraj imenuje Spódnje Pobréžje, vendar pa tega imena v narečju domačini potem ne moremo sklanjati. V resnici so Spódnje Pobréže množinski samostalnik ženskega spola (ne edninski srednjega): gremo na Pobréže in prihajamo s Pobréž (če opustimo Spódnjih ali Zgórnjih).

Prebivalec je Spódnjepobrežán, prebivalka Spódnjepobrežánka, pridevnik pa spódnjepobréški. Sicer pa se, če ni potrebe po natančnem ločevanju, prebivalsko ime in pridevnik tvorita iz kratke oblike, torej Pobrežán, Pobrežánka in pobréški: za Spodnje in Zgornje Pobreže se uporablja okrajšana oblika obeh imen – Pobréže. – Geograf Drago Meze, ki je Zgornji Savinjski dolini posvetil glavnino raziskovalnih moči, je v Krajevnem leksikonu Slovenije 3 (1976) ravnal z občutkom za dejansko rabo v kraju in okolici, ki bi morala biti tudi knjižna: že pri njem je bilo zapisano Spódnje Pobréže. Takratno uradno obliko imena (Pobrežje) je torej prilagodil dejanski rabi in tule je kot neuradna zapisana ponovno. – Kako ravnati, ko moramo napisati recimo poštni naslov s tako spornim imenom? Uradno obliko krajevnega imena Spódnje Pobréžje (v imenovalniku in morda tudi tožilniku, ki je v tem primeru enak imenovalniku) uporabljajmo glede na stopnjo uradnosti dokumentov – da zaradi naše domnevne napake ne bi postali neveljavni, recimo poroka ali oporoka. V vseh drugih položajih pa v knjižnem jeziku sklanjajmo, kot je predlagano tule kot neuradno – kar se govori v narečju, lahko brez težav prestavimo v knjižni jezik. Nič ne more biti narobe, sploh ker napako, ki jo je nekoč povzročil neki uradnik, popravljamo v dobro slovenskega jezika in vseh, ki ga radi uporabljamo in s katerimi nas seveda tudi narečje povezuje v skupnost.

V narečju se ime glasi \sˈpȯːd’n’e pəbˈrėːža\, rodilnik ednine pa se s predlogom sliši recimo \s sˈpȯ:d’n’h pəbˈrẹːš\. Pri sklanjanju pride do spremembe e-ja samo v rodilniški obliki \pəbˈrẹːš\ in pridevniku \pəbˈrẹːšk\ – naprej slišimo \na sˈpȯːd’n’h pəbˈrėːžah\ ipd. Prebivalec katerega koli dela Pobrež je v narečju \pəbrẹˈžåːn\, prebivalka \pəbrẹˈžåːnka\, pridevnik pa \pəbˈrẹːšk\. Če je potrebno natančnejše ločevanje, se prebivalska oblika ali pridevnik opiše z uporabo krajevnega imena.