
| rodilnik | OD KOD? | Trnôvca, s (od, do ...) Trnôvca |
| dajalnik | Trnôvcu, proti (k ...) Trnôvcu | |
| tožilnik | KAM? | Trnôvec, na Trnôvec |
| mestnik | KJE? | na (pri ...) Trnôvcu |
| orodnik | nad (pred, s ...) Trnôvcem |
Ime kraja zahodno od Nazarij na desni strani Savinje je prepoznavno povezano s samostalnikom tŕn in pomeni območje, kjer raste trnje, trnovo grmovje. Samostalnik Trnôvec je moškega spola, predloga v odgovoru na vprašanje kam in od kod pa se glasita na in s: bili smo na Trnôvcu, prihajamo s Trnôvca. – Končni -vec se v knjižnem jeziku izgovori vse od polglasnika [vəc] pa do e-ja [vec] (ali kar koli vmes). – V orodniški obliki Trnôvcem je treba paziti na preglas -om v -em, ker se osnova imena konča na c.
Prebivalec je Trnôvčan, prebivalka Trnôvčanka, pridevnik pa trnôvški ali tudi trnôvčki, torej nekako tako kot pridevnik rečíški nasproti rečíčki iz krajevnega imena Rečíca ob Savínji. Mlajši govorijo tudi pridevnik trnôvski. – Po Sloveniji je krajev, ki se jim reče Trnovec (nekateri so naglašeni tudi drugače kot naš), več, zato je predlog geografov za bodoče ime tega kraja, ko bo sprejet, oblika Trnovec ob Savinji. Uživajmo torej ob za zdaj še prav kratki krajevni tabli.
V narečju se kraju pravi \tərˈnoːc\, v mestniku s predlogom recimo \na tərˈnoːcə\. Prebivalec kraja je \tərˈnoːčan\, prebivalka \tərˈnoːčanka\, pridevnik pa \tərˈnoːčk\.





© 2026 Ob Savinji in Dreti. Vse fotografije: Tomo Jeseničnik