Volog

Ime Vôlog se veže s predlogom v: bili smo v Vológu, prihajamo pa iz Vológa.

Prebivalec je Voložán, prebivalka Voložánka. Pridevnik za ta kraj nima posebne oblike in se opisuje: iz Vológa ali v Vológu ipd. (Pridevnik vóloški se nanaša na kraj Vóloga iz občine Vransko ali na kmetijo Vóložnik iz Rovta pod Menino, od koder teče potok Vóložnica, ki se v Šmartnu ob Dreti izliva v Dreto.)

V narečju se kraju reče \ˈvaːłək\ z rodilnikom \vəˈłȯːga\, na vprašanje kje z odgovorom \u vəˈłȯːgə\. Pridevniško sklanjani obliki imena v srednjem spolu, ki nastopata samo v rodilniku \z vəˈłȯːgga\ iz Vológega in v mestniku \u vəˈłȯːgm\ v Vológem, se slišita le še redko. – Prebivalec je \vəłaˈžåːn\, prebivalka \vəłaˈžåːnka\. Pridevniške oblike ni in se v narečju opisuje. – Skozi Volog teče potok Litóšč (kot ga pišejo; izvirni šč bi bil v narečju š, zato bi bilo vodno ime bolj prav zapisano Litóžič) – \lˈtȯːšč\ (to je kdaj poknjiženo zapisano tudi z e-jem Letóšč, kar pa ni utemeljeno v narečju), rodilnik \lˈtȯːšča\. Ta izvira v Vologu pri kmetiji \lˈtȯːžnk\ Litóžnik, kjer se gospodarici pravi \lˈtȯːžənca\ Litóžnica. Tako (Litóžnica) je kdaj zapisano tudi ime potoka Litóšč (ta bi moral biti Litóžič), ki tudi pri domačinih in okoličanih ni prav trdno.