Zgornje Pobrežje

Bistveno je bilo povedano že pri imenu Spódnje Pobréžje: uradno ime tega kraja je Zgórnje Pobréžje. Vendar ga v narečju ne moremo sklanjati tako, da bi se skladalo z jezikovno resničnostjo: v kraju in okolici se govori recimo na Pobréže ali s Pobréž, ti dve obliki pa sta ob vztrajanju pri uradni obliki Pobréžje neuresničljivi. Zato je priporočljivejša oblika Zgórnje Pobréže itd., v stranskih sklonih torej (od vključno rodilnika naprej). Uradna oblika Zgórnje Pobréžje je najbolj občutljiva ravno v imenovalniku, zato jo glede na težo dokumentov uporabljajmo po primerni presoji. – V resnici se pridevnik Zgórnje v imenu uporablja le pri natančnem izražanju, večinoma pa zadošča skrajšano ime Pobréže ali Pobréžje; tako je lahko tudi na kažipotnih oznakah, ki bi z obema zapisanima pridevnikoma lahko postale predolge.

Prebivalec je Pobrežán, prebivalka Pobrežánka, pridevnik pa pobréški, le pri res natančnem izražanju Zgórnjepobrežán, Zgónjepobrežánka in zgórnjepobréški. Seveda pa lahko te oblike tudi opišemo, izberemo nadomestne zveze, recimo domačini, prebivalci kraja, tisti s Pobrež ipd.

V narečju je tako kot pri Spodnjih Pobrežah: \zˈgȯːrne pəbˈrėːža\, rodilnik ednine se glasi s predlogom recimo \z zˈgȯːrnh pəbˈrẹːš\. Pri sklanjanju tega imena pride do spremembe e-ja samo v rodilniku; naprej imamo \na zˈgȯːrnh pəbˈrėːžah\ itd. Prebivalec je v narečju \pəbrẹˈžåːn\, prebivalka \pəbrẹˈžåːnka\, pridevnik k vsemu temu pa \pəbˈrẹːšk\. Če je potrebna večja natančnost, se v opisu uporabi dolga oblika krajevnega imena.