
| rodilnik | OD KOD? | Žlábra, iz (od, do ...) Žlábra |
| dajalnik | Žlábru, proti (k ...) Žlábru | |
| tožilnik | KAM? | Žlábor, v Žlábor |
| mestnik | KJE? | v (pri ...) Žlábru |
| orodnik | nad (pred, z ...) Žlábrom |
Ime naselja Žlábor na desni strani Drete med Kokarjami in Nazarjami izhaja iz besede žlábor ali žlámbor, ki je nekdaj pomenila votlino v deblu, torej duplino, ali plitev žleb v pobočju vzpetine. Pri sklanjanju glas o v stranskih sklonih izpada, in ime bi lahko pisali Žláber, če uradno ime Žlábor s tem ne bi bilo prizadeto; s predlogoma pridemo do oblik v Žlábru in iz Žlábra. V slovenskem knjižnem jeziku je tak samostalnik, z izpadom o-ja v stranskih sklonih, samo še blágor z rodilnikom blágra ipd. Sicer pa se podobno obnašajo lokalne oblike krajevnih imen Táber z rodilnikom Tábra, prebivalskim imenom Tábrc in pridevnikom tábrski, ki se uradno glasi Tábor (recimo v občinah Nova Gorica in Postojna), in le malo drugačno ime Podtáber (v Podtábru, Podtábrc in podtábrski), ki ima uradno obliko Podtábor (ta je v občini Ilirska Bistrica), ter Repentábor v Italiji (z Repentábra, repentábrski). – Starejši govorci za kraj Žlabor uporabljajo tudi ime Podžlábor, ki je sestavljeno iz predloga in osnovne besede: ta dva sta kdaj zlita v eno besedo, spet drugič pa ne; na vprašanje kam je odgovor pod Žlábor, na vprašanje kje pod Žlábrom in na vprašanje od kod izpod Žlábra ali iz Podžlábra. – Oblike v Žláboru, Žlaboràn in Žlaboránka ter žláborski in žlaboránski, ki jih je leta 1985 predpisal priročnik SKI, niso upravičene. Podobna potvorba je rodilniška oblika Žláborja, torej s podaljšavo osnove z j, ki jo pišejo in tudi že govorijo tisti, ki jim dejanska raba v samem kraju in okolici ni znana.
Prebivalec Žlabra je Žlabrán in prebivalka Žlabránka, pridevnik pa žlábrski in tudi žlabránski. Množinsko prebivalsko ime Žlabráni je skupaj s predložno zvezo v Žlábru brez o-ja kot edino možnost ustrezno zapisal Drago Meze leta 1976 v KLS 3.
V narečju se kraj imenuje \žˈłåːbər\, rodilnik je \žˈłåːbra\, poknjiženo bi bilo Žláber; na vprašanje kje dobimo odgovor \u žˈłåːbrə\ v Žlábru. Prebivalec je \žłabˈråːn\, prebivalka \žłabˈråːnka\, pridevnik pa \žˈłåːbərsk\ in občasno tudi \žłabˈråːnsk\. – Starejše narečni govorci uporabljajo ime \pədžˈłåːbər\ Podžláber, rodilniška oblika je \pədžˈłåːbra\; na vprašanje kam je odgovor \pəd žˈłåːbər\, na vprašanje kje \pəd žˈłåːbrə\ in na od kod \spəd žˈłåːbra\, pri čemer se moramo odločiti, ali to poknjiženo zapišemo izpod Žlábra ali iz Podžlábra; v govorjenih oblikah in zvezah je vseeno, ker v njih ni velikih in malih začetnic in tudi presledkov med besedami ne, v zapisu teh narečnih oblik pa je nekaj nihanja med pisanjem skupaj in narazen.





© 2026 Ob Savinji in Dreti. Vse fotografije: Tomo Jeseničnik