Raduha

Ráduha je gora na levem bregu Savinje, najvišja v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Pri tej veličastni vzpetini nas jezikovni čut ob vprašanjih kje, kam in od kod hitro zameji na dva slovnična predloga: na Ráduhi in na Ráduho ter z Ráduhe. Vendar pa imamo v zgornjesavinjskem narečju za izražanje razmerij v prostoru pri vzpetinah na razpolago tudi predlog v, na primer pri Menini za njena obširna pobočja v Meníni, od koder se pride z (ne iz) Meníne. Pri Raduhi so pogoste zveze s plezanjem v Ráduhi, torej v skalnih stenah te gore. Pridevnik je ráduški, npr. v imenu skalne tvorbe Ráduška vráta. – Enako se v knjižnem jeziku glasi krajevno ime Ráduha.

V narečju se gora imenuje \ˈraːtha\ (samoglasnik u se na nekaterih območjih po­vsem reducira), pridevnik je \ˈraːčki\, poknjiženo ráduški, kmetija, ki leži pod Ráduškimi vráti, pa se imenuje \ˈraːčnik\, poknjiženo Rádušnik. (Ráduška vráta so v narečju \ˈraːčke ˈraːte\, kar je množinski samostalnik ženskega spola, in se zaradi bližine večinoma pišejo kar Ráčka vráta, kot jih slišimo. Ampak pridevnika ráčki se ne da nasloniti na race ali na rake, na ime Ráduha, izgovorjeno \ˈraːtha\, pa.)