Homec

Pri krajevnem imenu Bŕdo je že bilo rečeno, da je bila to nekdaj sestavina večjega naselja, imenovanega z dvojnim imenom Homec-Brdo (pisano tudi Homec – Brdo ipd.). Danes se osamosvojeni del tega kraja, ki se nagiba proti Savinji in v občino Rečica ob Savinji, uradno imenuje kot edninski samostalnik moškega spola Hómec, ki pa ni hkrati tudi živo, narečno ime. Med domačini ima drugačno, množinsko obliko ženskega spola in neuradno obliko Hómce (s predlogoma na Hómcah ali s Hómc), ki bi jo kot najustreznejšo veljalo uporabljati v govorni in pisni komunikaciji vedno, razen kadar je zaradi uradnosti v imenovalniku (npr. v poštnem naslovu) potrebna zdajšnja uradna oblika Hómec. (Uradna oblika je v primerjavi z narečno umetna in se sklanja tako kot samostalnik korák: rod. Hómca, daj. Hómcu, tož. Hómec [hóməc] … To je za domačine tako tuje kot sklanjanje italijanskih ali nemških krajevnih imen tam, kjer smo namesto njih vajeni uporabljati ustrezna slovenska. – Drago Bajt je leta 1999 v biografskem priročniku Kdo je kdo za Slovence ubral precej nenavaden postopek: matematik Ivan Vidav je bil rojen »na Opčinah/Opicini pri Ts. [= Trstu]/Triestu (It.)« in založnik Lojze Wieser »v Celovcu/Klagenfurtu (Avs.)«. V tovrstno čudaštvo narečno govoreče, ki obvladajo narečne oblike imen, silijo uradne oblike, ki so neskladne z narečnimi, in sicer krajevnih imen Spodnje Pobrežje in Zgornje Pobrežje ter nekrajevno ime Golte.)

Prebivalec Homc je Hómčan, prebivalka pa Hómčanka. Pridevnik je hómčki ali hómški (hómski se nanaša, kolikor se uporablja, na hrib Hóm).

V narečju se kraju pravi v množini \ˈhoːmce\, kar je samostalnik ženskega spola, z rodilnikom v odgovoru na vprašanje od kod \s ˈhoːmc\ in v mestniku v odgovoru na vprašanje kje \na ˈhoːmceh\. Prebivalec je \ˈhoːmčan\, prebivalka \ˈhoːmčanka\, pridevnik pa \ˈhoːmčk\.