Mozirje

Dolga stoletja je bilo središče Zgornje Savinjske doline Gornji Grad, po drugi svetovni vojni pa so novi politični časi prinesli spremembo. Zaradi novih prometnih tokov in drugačne povezanosti krajev se je težišče premaknilo v Mozirje. Nekaj desetletij je bil tu sedež velike občine Mozirje, po njeni razdelitvi na sedem novih občin pa tu še vedno ostaja središče upravne enote.

Ime Mozírje je samostalnik srednjega spola v ednini, kot recimo pólje. Nedomačin mora to povezavo šele ugotoviti, in ko jo bo, bo znal ime uporabljati tudi v drugih sklonih, saj ni pri njem nič nepredvidljivega: gremo v Mozirje, prihajamo iz Mozirja. No, skoraj: v orodniku je v sklonski obliki pred Mozírjem končnica -em namesto siceršnje -om pri samostalnikih srednjega spola.

Prebivalec je Mozirján in prebivalka Mozirjánka; obliki Mozírčan in Mozírčanka pa sta domačinom tuji. Pridevnik k vsemu temu je mozírski. Z malo spretnosti lahko namesto prebivalskega imena in pridevnika (recimo če ju ne poznamo ali če pri prebivalskem imenu dvomimo) vedno uporabimo opis z osnovnim krajevnim imenom, recimo iz Mozírja ali v Mozírju ali kaj podobnega. To seveda velja tudi za druge kraje.

V narečju se kraju pravi \məˈziːrjə\ ali \məˈziːrja\, na vprašanje od kod je odgovor \z məˈziːrja\, na vprašanje kje \u məˈzėːrjə\. Prebivalec je \məzirˈjaːn\ in prebivalka \məzirˈjaːnka\, pridevnik iz vsega tega pa \məˈziːrski\. Če kdo govori manj narečno, bo namesto \()mə-\ rekel \()mo-\. Starejši, sploh v okolici Mozirja, govorijo \məzerˈjaːn\, poknjiženo Mozerján, in \məzerˈjaːnka\, poknjiženo Mozerjánka.